KAKŠNO JE PRIPOROČILO ZA OTROKE, NAGNJENE K ATOPIJI – KOPANJE ALI PRHANJE?
Redno vsakodnevno umivanje kože je temelj zdravljenja AD, saj s tem vračamo koži zadostno stopnjo hidracije. Staršem otrok z AD prepuščamo svobodno odločitev. Tudi redka, nerandomizirana, strokovna priporočila niso pokazala razlike, zato se priporočata tako kopanje ali prhanje. Na tem mestu se naj starši in seveda večji otroci odločijo poljubno, naj jim bo ta rutina zabavna in ne mučna. Opozorimo, da umivanje traja približno 10 min in naj ne bo daljše od 20 min. Temperatura vode se naj giblje med 35 in 36 st C, vse kar je višje lahko sprovocira še večjo intezivnost srbeža. Opozorimo, da se za umivanje morajo uporabljati pH nevtralna, nežna in nepeneča sindet mila. Izdelki za umivanje pri AD ne smejo vsebovati parabenov in dišav. Starše še enkrat več opozorimo, da se ne priporoča umivanje kože samo z vodo. Ne smemo biti pregrobi, koža se ne drgne s krpico za umivanje, temveč nežno nanesemo sindet milo. Po umivanju se ne priporoča drgnjenje z brisačo, ampak otroka nežno posušimo s trepljanjem. Takoj ko je koža posušena, skušamo zadržati vlažnost na površini kože z nanosom nevtralnega emoliensa (tj. negovalnega izdelka). V primeru akutnega poslabšanja, ko so na žariščih prisotne medenaste rjavorumene kruste ali izcedek (dodatno bakterijsko vnetje žarišč) svetujemo umivanje kože z antiseptičnimi mili ali kopelmi (npr. natrijev hipoklorid) za vsaj 10 dni.
SE PRIPOROČILA GLEDE PRHANJA IN KOPANJA V ZIMSKEM IN LETNEM ČASU RAZLIKUJEJO? (POGOSTOST, TOPLOTA VODE ITD.)
Vsak terapevtski načrt mora biti čimbolj enostaven in razumljiv našim pacientom. Jaz osebno ne delam razlike. Seveda oprozorim, da se AD praviloma poslabša v zimskem času. Na račun mikro- in makroklimatskih sprememb (npr. veter, mraz, groba volnena zimska oblačila) ter povečane stopnje okužb zgornjega respiratornega trakta (npr. viroze). Zato, predvsem starše, opozorimo in pomirimo, da ne obupajo in se ne prepustijo prepričanju, da počnejo karkoli napačno. Praviloma AD močno srbi, zato že v osnovi prija pacientom nekoliko bolj hladno prhanje in ohrananje nekoliko nižje sobne temperature. Recimo, svetujemo, da preveč ne segrevajo spalnic in sob za spanje (npr. okoli 18 st C). V poletnih mesecih se zaradi potenja in vročine vsa populacija veliko bolj pogosto umiva čez dan. Tako tudi pacienti z AD. Pomembna je uporaba sindet mila in nanašanje negovalnih pripravkov. Ne glede na letni čas, skušamo ohraniti enkra dnevno umivanje.
KAKŠNE IZDELKE PRIPOROČATE ZA PRHANJE IN KOPANJE PRI KOŽI, NAGNJENI K ATOPIJI, PRI DOJENČKIH, OTROCIH IN ODRASLIH?
Izdelke medicinske kozmetike, ki so podprta z znanstvenimi izsledki in niso samo „dermatološko testirana“. Z vsakim letom bolje razumememo zelo zapleteno imunopatogenezo AD. Skušamo uporabljati in svetovati izdelke, ki najbolje posnemajo ter obnavljajo porušeni lipidni sloj na površini kože, predvsem ceramide. Zadnja leta se daje povdarek na mikrobiom kože. Dolečeni pripravki s svojo sestavo in komponentami delujejo na floro kože in preprečujejo razrast S. Aureus bakterije ter s stem tudi poslabšanje AD. Izdelki za umivanje niso toliko „problematični“ kot so vsakodnevne negovalne kreme ali mazila. Priporočajo se negovalni izdelki tipa voda v olju, kar je po svoji teksturi lahko mastno in predvsem večji otroci ter adolescenti nimajo pretirano radi tega občutka. Predvsem v poletnih mesecih, ko je izjemno vroče in se veliko potimo. Zato jim svetujemo, da si izberejo takšen medicinsko kozmetični pripravek (npr. lotijon, čeprav je z našega strokovnega stališča manj učinkovit pri vlaženju atopijske kože), ki ima lahko teksturo in se lahko nanaša na kožo vseh predelov.
OBSTAJATA ZIMSKA IN POLETNA RUTINA ALI SE PRI KOŽI, NAGNJENI K ATOPIJSKEMU DERMATITISU, ENAKA RUTINA IZVAJA CELO LETO?
Kot sem že omenil zgoraj, sam svetujem enako rutino skozi celo leto.
KAKO JE NAJBOLJE OBRAVNAVATI PLENIČNI IZPUŠČAJ POLETI ALI PORDELO/RAZDRAŽENO KOŽO?
Vemo, da je koža pod plemnicami pri doječnih, zaradi okluzije bolj vlažna in praviloma to topografsko področje ni prizadeto v sklopu AD. To nam tudi pomaga pri postavitvi diagnoze pri malih otrocih z obsežnim ali generaliziranim eritematoznim ter luščečim izpušajem. Najpogostejši vzrok pleničnega izpuščaja je zato kontaktni iritativni dermatitis zaradi učinkov urina in fecesa. Predvsem otroci, v preteklosti, zaradi materiala plenic in hrane na osnovi kravjega mleka, so bili izpostavljeni izrazito težkim oblikam pleničnega izpuščaja. Ne smemo pozabiti na glivično vnetje povzročeno s kvasovkami (Candida spp.) ali dermatofiti, sicer bolj redko. V prvih dneh ali tednih življenja se lahko pod plenicami manifestria tudi seboroični dermatitis skupaj s klasično obliko (znano »temenco« v lasišču). Danes se v splošni populaciji rado uporabljajo vlažilni robčki, ki lahko privedejo tudi do kontaktnega alergijskega dermatitisa. Če so v predelu pleničnega izpuščaja vidni krhki mehurčki moramo pomisliti na stafilokokni impetigo in nekatere resne infekcijske sindrome (ang. Staphylococcal scalded skin sy). Zelo redko so lahko mehruji v pleničnem področju znak redkih avtoimunih buloznih dermatoz. Otroci starejši od 6 mesecev, ki imajo ponavljajoče se okužbe srednjega ušesa ali grla, lahko streptokokne bakterije iz skupine A povzročajo boleče erozije na zadnjiku. Pozitivna družinska anamneza in odpornost na zdravljenje nas lahko usmerijo k razmišljanju o luskavici. Psoriaziformni dermatitis pod plenicami, spremembe okoli ust, spremembe na nohtih, slaba kakovost las in ponavljajoče se okužbe s Candido spp. so lahko znak motenj v metabolizmi zinka (Zn). Ob hudem pleničnem izpuščaju moramo biti pozorni na razjede in purpurične spremembe (npr. Langerhansova histiocitoza). Poleg rednega nanosa nevtralnih negovalnih emoliensov se svetuje umivanje kože z nežnimi in nepeničimi mili. Sindet mila, tako kot pri AD. Če pa pride do vnetja svetujemo nekaj dnevni nanos blagih kortikosteroidnih krem. Osebno sočasno svetujem imidazolne protiglivične kreme. V primeru bakterijskega izpuščaja, pa pridejo na vrsto lokalni in sistemiski antibiotiki.
KAJ JE NAJBOLJŠE ZA BLAŽENJE PIKOV KOMARJEV PRI DOJENČKIH IN OTROCIH? KAKO PREPREČITI PRASKANJE?
Pri pikih insektov se svetujejo potentni lokalni kortikosteroidi. Predvsem otroci in osebe z atopijsko konstitucijo imajo pretiran odziv na pik insektov, v zelo redkih primerih je lahko pretiran odziv znak skritega hematološkega obolenja. Če je srbež inteziven, priporočamo tudi sistemske antihistaminike. Predvsem v poletnih mesecih se ob praskanju lahko pojavi sekundarna bakterijska okužba, katero saniramo z lokalnimi antiseptiki. Na tržišču so prisotni kozmetični pripravki, ki vsebujejo nevrotropne učinkovine in z zanosom le-teh se lahko fiziološko ustavi signal srbeža in s tem posledično praskanje. V pomoč so nam tudi klasične hladne obloge in bandaže.
SO SIMPTOMI ATOPIJE TEKOM LETA RAZLIČNI? SE POLETI SIMPTOMI ATOPIJSKEGA DERMATITISA OKREPIJO ALI SO BLAŽJI?.
Simptomi atopije in atopijskega dermatitisa so tekom leta enaki. Znaki poslabšanja so rdečica, luščenje, rosenje in povečana stopnja srbeža. Simptomi in klinični znaki so praviloma manj izraziti v poletnih mesecih. Predvsem na račun povečane vlažnosti v okolju, lahkih in nežnih oblačil (brez volne, akrila, poliamida), šolskih počitnic (manj stresa) in seveda protivnetnega učinka UV žarkov iz atmosfere. Slednje (UVB 311 nm žarki) v dermatologiji izkoriščamo pri zdravljenju AD, pod strogim nadzorom dermatologa in kratkotrajno. V strokovni literaturi spada AD tudi v skupino dermatoz, ki se poslabšajo ob izpostavitvi UV žarkom. Zato pacientom, ki ne prenašajo sončne svetlobe in se jim AD poslabša že ob prvem močnejšem spomladanskem soncu, svetujemo izogib in strogo fotoprotekcijo. Poleti ne smemo pozabiti tudi na prekomerno potenje, ki draži kožo pri atopiji. To sili paciente k prekomernem umivanju. In še enkrat povdarjamo, da za vsakokratno umivanje je potrebno nanesti sindet mila in negovalne pripravke. Adolescenti in odrasli se morajo izogibati dišečim deodorantom in parfumom.
ALI SE PRIPOROČA, DA SE OTROK, KI IMA ATOPIJSKI DERMATITIS, KOPA V MORJU? DELUJE MORSKA VODA BLAGODEJNO ALI LAHKO POSLABŠA STANJE KOŽE?
V vsakodnevni klinični praksi nam starši radi povedo, da se pri njihovih otrocih AD popravi ob morju oziroma po kopanju v morski vodi. Vendar jih osebno demantiram in jim razložim, kaj vse privede izboljšanja kliničnega stanja. Morska voda je s higienskega vidika »umazana« in po svoji sestavi hipertonična, kar lahko še dodatno poslabša, nadraži oziroma izsuši kožo njihovega otroka. Približek morske vode si lahko sami doma naredimo, vendar nam to ne bo pomagalo pri atopijskem dermatitisu, kvečjemu bo škodovalo.
KAKO JE S KOPANJEM V BAZENU? SE SME OTROK, KI IMA ATOPIJO, KOPATI V BAZENU (KLOR)?
Enako razlago kot o morju in morski vodi, uporabim na primeru bazena in klorirane vode. Klorirana voda dodatno izsuši kožo. V urbanih okoljih je voda, s katero se umivamo, podobna bazenski vodi, zato se otrok ne sme umivati samo s „čisto vodo“. Pred kopanjem v bazenu ali morski vodi se lahko na telo nanašajo barierne kreme. Po končanem kopanju pa se je potrebno umiti in na posušeno kožo nanesti negovalne izdelke. V primeru akutnega poslabšanja in hudega ekcemskega zagona, se kopanje v morju in v bazenu odsvetuje.
SMEMO OTROKA, KATEREGA KOŽA JE NAGNJENA K ATOPIJI, MAZATI S KREMAMI ZA ZAŠČITO PRED SONCEM?
Lahko. Obstajajo medicinsko kozmetični izdelki namenjeni za AD, ki vsebujejo SPF proti UVA in UVB žarki. Svojim pacientom svetujem predvsem fizično zaščito pred soncem (nežna, gostotkana, ohlapna in pisana oblačila; naravno senco; upoštevanje »pravila sence« ipd).