Osredotočenost na

VSE, OD VIRUSA IN ČLOVEKA PA DO PLANETA, IMA SVOJE MEJE

Resources\Visuels\V4\Headers\Articles\INT\v_header_focuson_default.jpg

Če kdaj, potem v času sedanje kuge 2020, v času apokalipse, lahko na lastni koži občutimo razliko med zunaj in notri. Zdaj je čas, pravi čas za univerzalnost.

Strup bo razširil naše zavedanje. Nastopil je sodni dan. Virus ima politični naboj. Kuga je črna luknja smisla bivanja. Samo komunizem nas lahko reši pred pandemijo. Od svobode se lahko poslovimo. Epidemija je test našega odnosa do starejših. Vsak naslednji naslov je hujši. V spominu imam kugo 1972, bil sem študent, Jugoslavija je bila v karanteni, vsi smo bili cepljeni. Takrat sem bil mlad, študij mi je skrčil javno življenje, zato je tisti čas v mojem spominu kot povsem normalen. Ob sedanji kugi je drugače. Bolj zaprtega se v svojem življenju še nisem počutil. Nebo je modro, čisto, prazno letalskih sledi. Vse meje so zaprte. Kugo primerjajo s špansko gripo, opisujejo jo kot največjo tragedijo po drugi svetovni vojni. Pozabili pa smo, da človek ves čas živi s kugo ob sebi, v sebi. Nenavadno se mi zdi, da je ob pogledu iz globokega vesolja Zemlja kot modra pika zelo podobna virusu.

Vsak dan smo bolj notri, bolj sami. Radi pa bi bili zunaj. Istočasno nam omejenost omogoča srečanje z lastno naravo, ker pa je omejenosti več vrst, nam lahko to tudi preprečuje. Kuga vedno napada enega in vse. Bolan ni samo posameznik, bolna je človeška vrsta. Zakaj omenjam notri in zunaj? Zaradi kože. Dokler je zdrava, je meja, ki je prehodna ko je potrebno in ob tem prijetna, topla in gibčna. Ko je bolna, ni več meja, med notri in zunaj ni več razlike, boli in srbi do norosti.

Okužimo se od zunaj, ko virus pride notri. Skozi oči, nos, usta. Imamo pa organ, ki je meja med zunaj in notri. To je koža. Življenje, kot si ga predstavlja psiholog, sestavljajo tri stvari. Prostor, odmerek časa in ograda, ki loči zunaj in notri. Koža se v enem letu 13x prenovi. Kožo sestavlja vrhnjica, usnjica, podkožje, k njej spadajo lasje, dlake, nohti, žleze, živci, žile, imunske celice in polna je čutilnih telesc. Koža je čudež. Je človekov največji in najbolj vsestranski organ. Koža je pravo ogledalo človeka. Prepletena je s človekovim svetom simbolike. Najboljši psihoterapiji sta hoja in dotik. Koža je pod močnim vplivom sugestije in na neki način je psihoterapevt. Ob psiholoških vidikih, ki jim dajem prednost, ne smem pozabiti na fizične. Koža nas varuje pred poškodbami in mikroorganizmi. Preprečuje izsušitev. Uravnava temperaturo. Je pomožno izločalo. Je skladišče maščobe. Posreduje občutke temperature, bolečine, dotika, pritiska, srbenja in celo vonja. Nič ni v razumu, česar poprej ni bilo v koži. Koža je naš socialni organ. S kožo ljudje občutimo globino panike v času kuge, ko nas od groze mrazi. Množina. Koža sodeluje pri komunikaciji z drugim. Dvojina. Koža grozovito srbi, če trpimo zaradi atopičnega dermatitisa. Ednina. Kuga kot množina in atopični dermatitis kot ednina, imata nekaj skupnih točk. Strah, paniko, stisko, trpljenje, srbenje, klic po pomoči. Pomaga lahko drugi, dvojina, tisti od zunaj, pri otroku je to starš. Vnetni procesi, skupni kugi in atopičnemu deramatitisu, so slika negotovosti, psihične nestabilnosti in strahu. O življenjski radosti ni sledu.

Kuga napade človeštvo in najprej najstarejše predstavnike med njimi. Atopični dermatitis pa je najpogostejša vnetna bolezen kože pri otrocih. Koža je suha, pordela, izgublja vodo, prepustna je za alergene in srbi do krvi. Atopija je močno dedna. Stres simptome poslabša, pa ne samo stres, tudi toksini iz okolja, življenje v mestu, celo spol ima svoj vpliv. Srbečica je najhujša oblika senzoričnih muk posameznika. Kuga je najhujša oblika muk človeštva.

Prevoz okuženih ljudi v izolacijo spremljajo protesti zdravih. Strah povzroči stigmatizacijo. Podobno se dogaja lastnikom zaradi atopičnega dermatitisa prizadete kože. Ob stigmatizaciji še diskriminacija, socialna izolacija, stres, depresija, slaba samopodoba, čustvene motnje, motnje spanja zaradi srbenja, utrujenost in poslabšanje kvalitete življenja cele družine. Izhod iz začaranega kroga je težko iskati in najti.

V obeh primerih, ob kugi in atopiji, je izbira pomoči velika. Zdravila, če obstajajo. Izogibanje okuženim, alergenom, določeni hrani in stresu. Vsakodnevna nega in dobra zgradba dneva. Izobraževanje. Zaščita pred stresom, mogoče terapija stresa. Sproščanje, ob hoji še avtogeni trening, meditacija. Včasih psihoterapija. Vodenje dnevnika, pisanje. Vse, kar izboljša kvaliteto življenja. Pomagajo lahko tudi konji in psi. Manj strahu pomeni boljšo pozornost na trenutek in več poguma za dejanja. Mislim, da pomaga tudi branje knjig. Priporočam nekatere, ki sem jih napisal sam, na primer »Glava dela čudeže«, »Drama je biti starš vesoljca« ali »Ime mi je jeza«, lahko pa tudi Lindenov »Dotik« ali Adlerjevo »Kožo od blizu«.

Sreča pa je, da se v primeru kuge lahko vedno popraskamo, kjer nas srbi, v primeru atopičnega dermatitisa pa ohladimo.
Ignac Schmidt, univ.dipl.psiholog, spec.klin.psih.

  • Facebook

LA ROCHE-POSAY PRIPOROČA:

Oglejte si vse članke