Uporaba piškotkov na
www.laroche-posay.si

Upravljavec te spletne strani je L'Oreal Slovenija d.o.o. Naše spletno mesto uporablja spletne piškotke, ki se shranijo na napravo, s katero dostopate do spletnega mesta. Nekateri piškotki so nujni za delovanje spletnega mesta in so bili že nameščeni, nekateri pa nam omogočajo zagotoviti boljšo izkušnjo ob pregledovanju spletnega mesta in anonimno spremljanje uporabe spletnega mesta. Če se z uporabo strinjate, to izrazite s klikom na gumb "DOVOLI". V kolikor tega ne boste storili in boste nadaljevali z brskanjem po spletnem mestu, bomo nastavili piškotke nujne za delovanje spletnega mesta in analitiko, med tem ko bodo piškotki tretjih mest blokirani. Več informacij o namenu in uporabi spletnih piškotkov lahko preberete tukaj, kjer lahko kasneje svojo odločitev o uporabi piškotkov tudi spremenite.

ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE OBČUTLJIVE KOŽE

INFORMACIJE O ATOPIJI

Pojem atopije

S klikom na "Play" sprejemate piškotke YouTube

Atopijski dermatitis ni alergija

Beseda "atopija" izhaja iz grških besed "a", ki pomeni "brez" in "topos", ki pomeni "mesto".
Izraz "brez mesta" povsem opisuje to bolezen, ki jo je težko razumeti.

Pri atopiji gre za gensko nagnjenost k razvoju alergij, ki jo poznamo tudi kot družinsko anamnezo atopične bolezni. Pri skoraj 80 % otrok z ekcemom so tudi njihovi starši imeli to bolezen.

Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože
Bolniki z atopijo (50 milijonov bolnikov v Evropi in do 20 % vseh otrok na svetu) imajo oslabljeno funkcijo zaščitne pregrade kože ter hiperaktiven in neuravnotežen imunski sistem. Koža je suha, občutljiva in zelo reaktivna.

Koža nima dovolj filagrina, beljakovine, ki zagotavlja sprijemanje med celicami v zunanji plasti kože. Poleg tega ji primanjkuje lipidov, ki so naravno prisotni na njeni površini in jo ščitijo pred potencialnimi alergeni.

Pod temi pogoji lahko dražeče snovi iz okolja, ki jih običajno dobro prenašamo, kot so cvetni prah, prah in nekateri kozmetični izdelki, prodrejo v kožo in povzročijo izbruh ekcema.

Bolezen se običajno pojavi po dopolnjenih treh mesecih starosti (včasih tudi prej) in lahko traja nekaj mesecev do nekaj let, odvisno od otroka. Brez ustreznega zdravljenja lahko pride do t.i. začaranega kroga srbenja: zaščitna plast kože se s praskanjem še bolj poškoduje in omogoči, da v kožo prodre še več alergenov in dražečih snovi, kar pa spodbudi nadaljnje srbenje.

V redkih primerih se bolezen lahko zavleče tudi v odraslo dobo. Polovica otrok, ki za atopičnim ekcemom zbolijo pred starostjo enega leta, običajno ozdravi do svojega petega leta, čeprav je koža tudi v prihodnjih letih še vedno zelo suha.

ZAKAJ PRIDE DO ATOPIJSKEGA DERMATITISA?


S klikom na "Play" sprejemate piškotke YouTube

ZAKAJ PRIDE DO ATOPIJSKEGA DERMATITISA?
Globoke spremembe v kožni pregradi:Zaščitna pregrada kože uravnava vlaženje kože. Pri atopični koži pride do pomanjkanja posebnih lipidov, kot so ceramidi in esencialnemaščobne kisline, zaradi česar je funkcija kožne pregrade oslabljena. Posledica teh sprememb je, da koža izgublja vodo in postane suha;alergeni in dražeči dejavniki lažje prodrejo v kožo, kjer povzročijo vnetjain razdraženost. Atopična koža potrebuje pomoč pri obnovi lipidov, da bi se lahko pregradna funkcija kože ponovno vzpostavila.

NAJNOVEJŠE RAZISKAVE - VLOGA KOŽNEGA MIKROBIOMA
Kožni mikrobiom je skupno ime za vse "dobre" bakterije, ki so prisotne na površini kože. Njihova naloga je "treniranje" imunskega sistema in zaščita telesa pred patogenimi ali nevarnimi okužbami.

La Roche-Posay je odkril, da obstajajo razlike med mikrobiomom nazdravi koži (večja bakterijska raznolikost; mikrobiom je uravnovešen) in koži, ki trpi za atopijskim dermatitisom (manjša bakterijska raznolikost; mikrobiom je neuravnovešen).

Če omogočimo uravnovešen mikrobiom na vsej koži, lahko kožo obvarujemo pred fazami izbruha hude suhosti, do katerih pride pri bolnikih z atopijo. Vse dokler je kožni mikrobiom neuravnovešen, tudi če se obnovi kožna pregrada, se bodo suhost, razdraženost in srbenje ponavljali.

ZAKLJUČEK: ODGOVORNA STA TAKO KOŽNI MIKROBIOM KOT KOŽNA PREGRADA! ZATO JE TREBA UKREPATI NA OBNOVO ZAŠČITNE PREGRADE KOŽE IN VZPOSTAVITEV RAVNOVESJA KOŽNEGA MIKROBIOMA.

Simptomi

Pomislite na svojo kožo kot na steno hiše:

Pri atopijskem dermatitisu in atopičnem ekcemu obstajata dve glavni fazi: izbruh in remisija.
Izbruh ima kot posledico vnetje, srbenje, izcedek, kraste itd.
Za remisijo, ki se pojavi v obdobju med dvema izbruhoma, pa je značilna izrazita suhost kože.

Osebe z naslednjimi simptomi bi se morale posvetovati z dermatologom:

  • Izpuščaj s srbenjem - srbenje je pri dojenčkih težko odkriti, vendar je njegov kazalnik lahko moten spanec.
  • Groba in odebeljena koža.
  • Ekcemi iz katerih se cedi.
  • Kraste na ekcemih.

Mesto nastanka lezij je lahko prav tako indikacija bolezni.
Ta se v času otroštva lahko spreminja.

  • Dojenčki imajo pogosto ekceme na obrazu, predvsem na licih in bradi.
  • V otroštvu pa se lezije pogosto pojavijo na kolenih, zapestju, komolcih in vratu.

Izbruh se običajno začne s srbečimi rdečimi pikami.

Koža postane suha, debela in groba. Nato se iz lezij začne cediti in nastanejo kraste. Praskanje dodatno poslabšuje bolezen in lahko povzroči infekcijo.

Po postavitvi diagnoze je treba lezije zdraviti in vzpostaviti normalno stanje kože, vendar ne da bi bolnika popolnoma izolirali pred zunanjimi dejavniki. Najpomembnejša naloga pri zdravljenju te bolezni je obnova zaščitne pregrade kože, ki predstavlja naravno zaščito pred vdorom zunanjih dejavnikov; namesto "odstranjevanja" pršic in cvetnega prahu, kar je za starše skoraj nemogoča in utrujajoča naloga! Najnovejše raziskave kažejo, da lahko odpravljanje vsakega posameznega oteževalnega dejavnika dejansko poveča tveganje za nastanek ekcema pri otrocih. Zato se je najbolje osredotočiti na zdravljenje bolezni z blagimi sredstvi za kopanje, emolienti in kremami s kortikosteroidi za lokalno uporabo.

Poslabševalni dejavniki

S klikom na "Play" sprejemate piškotke YouTube

Izkušnje uporabnikov
Vsakdanje življenje s kremami

Kot prvo, bodite pozorni, da ne zamešate dejavnikov, ki povzročajo fazo izbruha ekcema z glavnim vzrokom atopijskega dermatitisa, ki je strukturno pomanjkljiva zaščitna plast kože.

Obstaja veliko dejavnikov, ki sprožijo izbruh, a jih ni mogoče preprečiti
Lahko so povezani z okoljem, hrano ali celo čustvi - čeprav tega ni mogoče razložiti, lahko čustva igrajo pomembno vlogo pri pogostosti in intenzivnosti napadov ekcemov. Pri dojenčkih lahko na primer ekcem povzroči rast zoba ali pa nekatere bolezni ušes, nosu in grla.
Poleg tega se reakcije na poslabševalne dejavnike razlikujejo od osebe do osebe.

Najpogostejši poslabševalni dejavniki so:

  • Prah, pršice in cvetni prah, ki so običajno prisotni v zraku
  • Mila, detergenti za pranje perila in gospodinjska čistila
  • Tobak in onesnažen zrak
  • Vročina (+ potenje) in zelo suh zrak
  • Oblačila, ki dražijo kožo: volna, sintetične tkanine itd.
  • Domače živali
  • Čustveni stres
  • Rast zoba
  • Spremembe temperature
  • Živila, ki povzročajo alergije
  • Kopanje v morju ali bazenu

Vendar pa je bolje nadzorovati vnetje ob prvih znakih ekcema, namesto poskušati izkoreniniti poslabševalne dejavnike iz okolja.

"Z vsakim izbruhom se sprašujemo ali je življenje naše deklice obremenjeno z načinom, kako jo vzgajamo, hranimo, oblačimo in podobno. Ta bolezen nas bega - ni je enostavno razumeti."
Izabela, mati triletne Olivije

NASVETI DERMATOLOGA

Kaj je atopijski dermatitis, kateri so vzroki in simptomi atopijskega dermatitisa, ter ostale informacije in navodila o tem, kako negovati suho kožo, nagnjeno k atopiji, draženju in srbežu, odkrijte v pogovoru z našo dermatologinjo prof. dr. sci. Ines Brajac.

Prof. dr. sci. Ines Brajac

Kaj je atopijski dermatitis?

Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, ki se prične zelo zgodaj, že pri dojenčkih. Manifestira se kot rdečina in srbež kože.

Kateri so vzroki za atopijski dermatitis?

Vzrok za atopijski dermatitis ni znan, vendar se domneva, da bolezen povzroča kombinacija več dejavnikov, ki vključujejo genetske predispozicije, okoljske dejavnike (inhalatorni i nutritivni alergeni) ter poškodovano epidermalno pregrado. Glede genetskih faktorjev je pomembno poudariti, da je pri dedovanju pomembna vloga matere – deduje se mutacija gena za filagrin, strukturno beljakovino, ki je zelo pomembna za celovitost epidermalne plasti kože, zlasti keratina. Funkcija keratina je funkcija biosenzorja – koristne stvari, kot je voda, zadržuje znotraj organizma, medtem ko škodljivim stvarem, kot so okoljski alergeni, bakterije in virusi, preprečuje vdor v organizem. Drugi dejavniki so zunanji dejavniki, kot so prehranski alergeni; pri dojenčkih so zelo pomembni alergeni kot so kravje mleko, pšenična moka, soja, arašidi in agrumi. Najpomembnejši inhalatorni alergeni so cvetni prah, prah in pršice. Pri dojenčkih je pomembna odprava nutritivnih alergenov, kot je kravje mleko, saj se v tretjini primerov zgodi, da takšna preobčutljivost popolnoma izgine.

Kateri so simptomi atopijskega dermatitisa in kje se ponavadi pojavljajo?

Bolezen ima neverjetno veliko obrazov, ampak tisto, kar je skupno v vseh fazah bolezni in vseh fazah življenja sta rdečina in srbež kože.
Pri dojenčkih je bolezen vlažna, pojavlja se najbolj na licih, laseh in na zunanjih straneh ekstremitetov, malo kasneje (okrog drugega leta) pa je bolezen bolj suha, prehaja na pregibe, pregibe vrata in je povsem drugačnega značaja.
V odrasli dobi, od pubertete do adolescence, lahko bolezen ima več obrazov – lahko povsem izgine, kar je najsrečnejši izid, vendar pa se lahko pretvori v generalizirano reakcijo na koži, ali pa ostane kot rahli kontaktni ekcem na koži.

Kateri problemi lahko nastanejo kot posledica atopijskega dermatitisa?

Zaradi poškodovane pregrade, funkcije pregrade kože, imamo vdor različnih povzročiteljev infekcije. To so predvsem virusi, na primer virus herpesa, iz katerega lahko nastane generalizirani herpes, ki ga imenujemo ekcem herpetikatum, ali stafilodermija, oziroma stafilokokus aureus, bakterija, ki se pogosto pojavlja na atopijski koži in povzroča generalizirane piodermije na koži – precej nevarna stanja, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje.

Kako preprečiti srbež in negovati kožo?

Obstaja zlati standard v zdravljenju atopijskega dermatitisa v vseh življenjskih obdobjih – kortikosteroidi (protivnetna zdravila, ki se nanašajo na kožo) in antihistaminiki (sredstva proti srbežu, ki se jemljejo v obliki sirupov ali tablet).
Obstajajo tudi druga zdravila, predvsem emoliensi, torej sredstva, s katerimi na koži obnavljamo lipide in vlago, ki pa jih nanašamo večkratno skozi vse življenje. Če pa nič od tega ne pomaga, potem uporabljamo sistemska sredstva, močne imunosupresive, kortikosteroide, ciklosporin, metotriksat ter novejša zdravila, kot so biološka zdravila.

Ali lahko atopijski dermatitis ozdravimo?

Žal ne; bolezen se lahko kontrolira celo življenje z dobro terapijo, z dobro edukacijo staršev; če pride do ozdravitve, se to zgodi samo po sebi.

NASVETI STROKOVNJAKOV ZA PREHRANO

Katerih 8 živil pri otrocih najpogosteje povzroča alergije? Ali prehrana vpliva na pojav in stanje atopijskega dermatitisa? Kako prilagoditi prehrano otroka z atopijskim dermatitisom? Odgovore na ta vprašanja, kakor tudi ostale nasvete, informacije in navodila za nego suhe kože nagnjene k atopiji, razdraženosti in srbenju odkrijte v pogovoru s strokovnjakinjo za prehrano doc. dr. sc. Darijo Vranešić Bender.

Doc. dr. sc. Darijo Vranešić Bender.

Kakšna je povezava med alergijo na hrano in atopijskim dermatitisom?

Številne znanstvene raziskave so pokazale, da obstaja trdna vez med atopijskim dermatitisom in alergijo na hrano. Določene raziskave kažejo, da je celo 60 % otrok s klinično dokazanim atopijskim dermatitisom alergično na kakšno živilo.
Vemo, da obstaja 8 živil, ki najpogosteje izzivajo alergije pri otrocih, to pa so najpogosteje kravje mleko, pšenica, jajca, oreščki, soja, riba, školjke. To se najpogostejši alergeni, o katerih danes govorimo. Kadar gre za alergije na hrano, je pri otrocih najpogostejša alergija na kravje mleko. Le to ima lahko okrog 2 do 7 % otrok, vendar skoraj 90 % izmed njih po tretjem letu starosti te alergije nima več. Se pravi, da alergija z odraščanjem izginja, vendar zadnje čase, določene raziskave kažejo, da ima vedno več otrok npr. alergijo na mleko, tudi v najstniškem obdobju, kar je bilo včasih skoraj nemogoče, tako da se stvari na tem področju precej spreminjajo.
Situacija s kravjim mlekom je precej težka, tako da moramo prilagoditi vrsto mleka, ki ga bomo dali otrokom z alergijo.
Mi to v glavnem rešujemo tako, da otrokom dajemo semi-elementarne formule, ki so sicer posebej formulirane formule za uporabo pri alergijah na kravje mleko. Kadar gre pa za druga živila, npr. arašide, se zdi, da so stvari bolj enostavne. Treba se jim je samo izogibati, kar pa sploh ni enostavno, saj vemo, da so v številnih, predelanih, industrijsko procesiranih izdelkih danes, možne sledi arašidov ali določene mešanice.
To pomeni da je danes sestava hrane zapletena in moramo biti dobro podkovani z znanjem, da bi se s tem znali boriti.

Ali prehrana vpliva na pojav in stanje atopijskega dermatitisa?

Kot sem že omenila, če vemo, da obstaja, npr. alergija na hrano, potem bi izogibanje alergenim živilom lahko pomagalo pri izboljšavi simptomov pri otrocih z atopijskim dermatitisom. Če pa alergija na hrano ni potrjena, potem se izločitvena dieta pri otrocih, ki imajo dokazan izključno atopijski dermatitis, ne priporoča.
Tako da je treba vsakega otroka obravnavati posebej, treba je uporabiti individualiziran pristop, treba pa je paziti tudi na splošno prehrano otroka in drugih otrok, ki nimajo teh težav. Vendar vemo, da na primer uživanje hitre hrane (posebej v večjih količinah) lahko poslabša stanje atopijskega dermatitisa, tako da uživanje živil, ki niso ravno kakovostna v nutritivnem smislu, živila, ki so industrijsko predelana, z izjemno veliko količino aditivov, vsekakor niso sprejemljiva za otroke z atopijskim dermatitisom in jih je treba uživati minimalno.

Uvajanje prehranskih dodatkov pri dojenčkih z atopijskim dermatitisom?

Za preprečevanje atopijskega dermatitisa je zelo pomembno pravočasno uvajanje prehranskih dodatkov. Stališča glavnih pristojnih institucij in organizacij so, da je pri otroku, ki prehaja z izključno dojenja na dodatno prehrano, zelo pomembno, da se la ta uvede v pravem času, in sicer med četrtim in šestim mesecem starosti. Poznejše ali bolj zgodnje uvajanje dodatne prehrane lahko vpliva na pojav atopijskega dermatitisa. Tudi samo izogibanje alergeni hrani se, na splošno, ni pokazalo, da ščiti otroke. Kasnejše uvajanje je bilo priporočeno, saj so mislili, da to pomaga, vendar se je izkazalo, da se na ta način lahko stvari celo poslabšajo. Npr., v primeru glutena ali modre ribe ne velja več, da se mora čakati osmi, deseti ali celo dvanajsti mesec starosti dojenčka za uvajanje teh živil, da bi se zmanjšal alergeni potencial ali povečalo tveganje za pojav atopijskega dermatitisa. Tako da moramo snov obvladati in spremljati vsakega otroka posebej.

Kako prilagoditi prehrano otroka z atopijskim dermatitisom?

Prehrana mora biti v principu individualna, neprenehoma se moramo zavedati, da je nastanek atopijskega dermatitisa zelo zapletena kombinacija vzročnikov iz okolja, kakor tudi fizioloških vzrokov in dedne zasnove. To je torej stanje pri katerem zagotovo ne zadostuje samo obravnavanje težave s strani prehranjevanja in možno je, da rezultati sploh ne bodo veliki, kar ljudje ponavadi pričakujejo.
Pri nekaterih bodo reakcije dobre, pri drugih pa ne bo nobenega napredka, tako da moramo na to računati od samega začetka.
Zelo pomembno je tudi oceniti kdaj oz. v katerem življenjskem obdobju, se je težava pojavila, in ali je treba spremeniti prehrano matere ali pa samo prehrano otroka. Izločitvena dieta se ne bi smela izvajati brez potrditve, brez jasno utemeljenega razloga, saj lahko naredimo več škode kot koristi. Moramo biti preudarni, dobro podkovani z znanjem in včasih lahko jemljemo tudi prehranske dodatke, kar je še en izmed načinov pomoči. Na primer, uporaba maščobnih kislin Omega 3, uporaba gama linolinske maščobne kisline, probiotikov, ki se precej raziskujejo na tem področju, posebej LGG - lactobacillusravnosus GG, ki se je v raziskavah izkazal za enega izmed dejavnikov, ki pomaga pri teh stanjih. Čeprav rezultati študij niso konsistentni, ne moremo z gotovostjo trditi, da bi uporaba probiotikov pri teh stanjih pomagala. Vendar, fiziološka flora otroka zagotovo vpliva, saj vemo, da obstaja povezava med našimi bakterijami v črevesju in splošnega stanja gastrointestinalnega sistema, črevesne bariere in atopijskega dermatitisa. Tako da raznovrstna prehrana ob zadostnem znanju in velikem trudu lahko takšnim otrokom pomaga.